Kako so vojska in mediji razkrili poskus samomora japonskega vojnega zločinca

Ob zvoku strela iz notranjosti hiše razvpitega japonskega generala Hidekija Tojoa so na vhodna vrata prihiteli major Paul Kraus in poročnik Jack Wilpers mlajši, za njimi pa še mediji.

Wilpers, oborožen s pištolo, je brcnil vrata Tojove delovne sobe, ki je bila zabarikadirana s kosom pohištva. S Krausom sta se potisnila noter in Kraus je zavpil Tojo, ki je prav tako držal pištolo: 'Ne streljaj!'

Takoj za njimi so bili George Burns iz revije Yank Magazine, Clark Lee iz International News Service, Cornelius Ryan, bodoči zgodovinar dneva D, nato z londonskega Daily Telegrapha, ter novinarji in fotografi pri Associated Press, United Press, New York Times in drugi.

Zgodba se nadaljuje pod oglasom

General je stal pred njimi z dimljeno pištolo in rano, kjer se je pravkar ustrelil v prsi.

'Jaz sem Tojo!' je nekaj minut prej povedal novinarjem zunaj.

Tu je bil nekdanji japonski premier in močan trdolist, ki je svojo državo potisnil v vojno, človek je imel za japonsko različico Adolfa Hitlerja in italijanskega fašističnega diktatorja Benita Mussolinija.

»Ameriška in britanska pomorska moč sta zatrti,« se je Tojo pohvalil šest mesecev po japonskem napadu na Pearl Harbor leta 1941. »Velika Britanija je dosegla točko propada ... Amerika [je utrpela] ponavljajoče se poraze.«

'Imperial Japonska trdno verjame v dosego končne zmage v tej sveti vojni,' je dejal.

Zgodba se nadaljuje pod oglasom

Zdaj je bilo 11. september 1945 in sledil je eden bolj bizarnih incidentov ameriške okupacije po predaji Japonske v drugi svetovni vojni.

Za novinarje, ki so bili priče, je bil to velik zalogaj in incident, o katerem Wilpers, ki se je po vojni preselil v Maryland in delal za Cio, desetletja ni govoril.

Tojo, ki je nekoč nadzoroval brutalne vojaške sile velikega japonskega imperija, je nihal v svoji delovni sobi.

Wilpers, takrat star 25 let, ga je pokril s pištolo. In fotografi in novinarji so vdrli s svojimi fotoaparati in zvezki.

'Vsa stvar je bila križanec med filmom bratov Marx ... in irskim budnostjo,' Ryan, avtor knjige ' Najdaljši dan «, je zapisal pozneje.

Zgodba se nadaljuje pod oglasom

George E. Jones iz New York Timesa je poročal: »To je bilo ... ovinek obupanega človeka. ... Za dopisnike, ki so bili priča prizoru, je to zelo spominjalo na njihove dneve v policijskem pretepu.«

'Našel sem, da Tojo še vedno stoji,' je zapisal. »Pogledal naju je, nato pa mu je pištola padla iz roke in zaropotala na tla. Kolena so mu pokleknila in se spustil v lahek stol za njim. Po njegovem sprednjem delu bele srajce so se razlili potoki krvi.«

'Ducat Američanov se je hitro zgrnilo v sobo, a Tojo se je zdel pozabljen,' je zapisal. 'Njegove oči so bile zaprte, njegovo dihanje pa je postalo kadenca razburljivih vzdihov in stokov.'

Wilpers, ki je svojo pištolo usmeril proti Tojo, previdno pobral Tojojevo pištolo z belo krpo, tako kot je Yankov George Burns posnel sliko, ki je postala slavna.

Zgodba se nadaljuje pod oglasom

'Prišlo je do hude zmede, ko so dopisniki, [vojaški obveščevalci], policijski stražarji in pomočniki v gospodinjstvu nabirali skozi potolčena vrata,' je zapisal Burns. »Sončna svetloba, ki je slabo filtrirana skozi okno z motnim steklom, je poudarila modri odtenek [dima iz pištole], v zraku pa je bil še vedno oster vonj smodnika.«

Minilo je devet dni, odkar se je Japonska uradno predala na krovu USS Missouri v Tokijskem zalivu.

Od takrat so Američani previdno začeli z okupacijo Japonske, pri čemer je vojaškega generala Douglasa MacArthurja predsednik Harry Truman imenoval za vrhovnega poveljnika zavezniških sil.

Ameriški častniki so začeli prihajati na Japonsko kmalu po tem, ko je cesar Hirohito 15. avgusta - 14. avgusta v Združenih državah Amerike - napovedal, da se bo Japonska predala.

Časnikova nenadna misija na Japonsko je pomenila, da je svojo zaročenko vstal na zmenek

MacArthur je prispel 30. avgusta in se prijavil v New Grand Hotel, v sicer bombardirani Yokohami, pravi zgodovinar William Manchester.

Zgodba se nadaljuje pod oglasom

Kmalu so sledili novinarji.

Ena od zgodnjih nalog ameriških uradnikov je bila zbrati tiste, za katere so verjeli, da so odgovorni za kriminalno ravnanje japonskih sil med vojno. Prišlo je do umorov, posilstva, mučenja, medicinskih poskusov, lakote in na milijone smrti.

Od vseh Japoncev je bil Tojo najbolj razvpit in je bil med vojno karikiran kot utelešenje japonskega zla.

'Nikoli prej si sodobni japonski voditelj ni zbral toliko moči,' je zapisal zgodovinar John Toland.

Toda ko je vojna postala slaba za Japonsko, je Tojoova moč oslabila.

Poraz Japonske v bitki pri Guadalcanalu in njena katastrofa v bitki pri Midwayu sta ga poškodovala. Padec Američanov na japonski bastion na pacifiškem otoku Saipan je Tojo politično obsodil.

Zgodba se nadaljuje pod oglasom

Tojova žena je po besedah ​​Tolanda začela prejemati anonimne telefonske klice z vprašanjem, ali se je že ubil. Bili so načrti, da bi ga ubili.

Leta 1944 je bil prisiljen odstopiti s položaja predsednika vlade in se upokojil. Toda v Združenih državah bi si ljudje zapomnili njegovo ime.

Leto pozneje, ko so po predaji Japonske začele prihajati ameriške sile in novinarji, je po poročanju novic živel v skromni hiši v predmestju Tokia.

Prva sta ga izsledila dva novinarja AP: Russell Brines, ki so ga Japonci dve leti internirali na Filipinih; in veteran vojne dopisnice Murlin Spencer.

Našli so Tojovo hišo in ga 10. septembra 1945 šli intervjuvat.

Zgodba se nadaljuje pod oglasom

Bila je nova hiša v polpodeželskem okolju, Tojo pa je nosil bele kratke hlače z naramnicami in kadil cigarete s steklenim držalom za cigarete.

Tojo, ki so ga novinarji opisali kot 'obrito glavo, enkratni teror Azije', ni bil vesel, da so tam. Rekel je, da so bili prvi Američani, ki so ga videli.

Ni hotel razpravljati o podrobnostih vojne. Vprašali so ga, kdo je odgovoren za začetek vojne.

'Vi ste zmagovalci in zdaj ga lahko imenujete,' je odgovoril. 'Toda zgodovinarji čez 500 ali 1000 let lahko sodijo drugače.'

Japonski cesar je moral svojemu ljudstvu povedati, da je druga svetovna vojna izgubljena. To je storil na skreganem posnetku.

Lee iz mednarodne novinske službe, še en izkušeni vojni dopisnik, je tistega dne izsledil tudi Tojo.

Zgodba se nadaljuje pod oglasom

Njihove zgodbe so bile novice na naslovnicah po ZDA.

'Moram misliti, da je bilo v tistem času verjetno veliko Američanov, ki so izgubili ljubljene v pacifiški vojni in so si mislili:' Počakaj malo. Ta tip Tojo še vedno hodi naokoli?'' je dejal Chris Carola, nekdanji novinar AP, ki pripravlja knjigo o incidentu. « »Je še živ? Zakaj ga nismo aretirali?' ”

Ponoči 10. septembra je MacArthur naročil, naj poberejo Tojo, je dejala Carola.

Naslednji dan je Burns iz revije Yank Magazine jedel kosilo v tokijskem hotelu, ko je Lee pristopil k njemu in rekel: 'Ali hočeš to jesti ali vidiš, da bodo Tojo aretirali?'

Odhiteli so do hiše in tam že našli dva novinarja. Kmalu so se pojavili še štirje, je zapisal Burns. Kmalu je bila množica novinarjev, ki so zasedli kraj. Tojo je pokukal skozi okno, a zdaj nikogar ni spustil noter.

Burns je posnel fotografijo in Tojo se je vrnil noter.

Medtem je vojska pozvala Spencerja iz agencije AP, naj pomaga najti Tojo. 'Bila sem tam včeraj,' je odgovorila Carola Spencer. 'Lahko ti pokažem.'

Približno ob 16. uri sta se Wilpers in Kraus, ki sta bila v 308. protiobveščevalnem odredu vojske, pripeljala do hiše, je povedala Carola.

Novinarji so vprašali: 'Je to to?'

'Ja,' je po Burnsovem poročilu odgovoril Kraus. 'Peljamo ga na sedež v Yokohami.'

Nekaj ​​pogajanj je potekalo med vojaškimi častniki in Tojojevim gospodinjstvom.

Tojo je spet pogledal skozi okno in pokazal Američanom proti vhodnim vratom.

'Ko smo prišli do vhodnih vrat, je prišlo do strela,' je zapisal Burns.

Wilpers je stekel skozi vhodna vrata, on in Kraus pa sta si vdrla v Tojojevo delovno sobo.

Novinarji so se zgrnili za njimi. Tojo je bil smrtno ranjen, so mislili vsi.

Prestavili so ga na kavč kot Burns in Charles P. Gorry iz AP, fotografiral Tojo, Wilpers in druge.

V sobi je bil kaos. Tojo se je onesvestil, prišel k sebi in začel mrmljati.

'Daje zadnjo izjavo!' je nekdo zavpil.

Tolmaču so dali papir in svinčnik ter ga potisnili k Tojojevi glavi. Karkoli je bilo rečeno, ni imelo smisla, je zapisal Burns. Tako so se novinarji vrnili k čečkanju zapiskov.

'Ostali so samo stali in strmeli v kri, ki je bruhala iz rane na njegovih prsih ... čakali, da Tojo umre,' je zapisal Burns.

Wilpers je ugotovil, da Tojoov zdravnik živi v bližini, in naročil, naj ga pripeljejo, je dejala Carola. Ob prihodu zdravnik ni storil veliko, češ da je general hotel umreti in bo umrl.

Wilpers, še vedno oborožen s pištolo, mu je ukazal, naj reši Tojo.

Med zmedo v sobi je novinar AP našel telefon v hodniku in prišel do njegove pisarne v Tokiu. 'Tojo se je pravkar ustrelil!' rekel je.

Drugi novinarji so hiteli k telefonu in poklicali. 'Ljudje na drugi strani bi vprašali ...' Je že mrtev?' « je rekla Carola.

'Fantje po telefonu bi morali vpiti po hodniku: 'Hej, je že mrtev?',' je rekla Carola.

Tojo tisti dan ni umrl. Pojavili so se ameriški zdravniki, ga odpeljali v vojaško bolnišnico in ga rešili. Bil je zaprt, spoznan za krivega vojnih zločinov in tri leta pozneje obešen.

Novinarji so na naslovnicah pisali zgodbe o tem, kar so videli, in nadaljevali s svojo kariero, nekateri so bili slavni.

Druga svetovna vojna se je v Evropi končala s tremi besedami: 'Vse je konec.'

Wilpers, ki izvira iz Saratoga Springsa, New York, se je po vojni preselil v Garrett Park, Md., in tam vzgojil pet otrok.

Za razliko od novinarjev, s katerimi je bil, 'nikoli zares ni hotel govoriti o' svojem srečanju s Tojo, je dejal njegov sin John. 'Nikoli ni govoril o vojni.'

Šele ko je starejši Wilpers na stara leta začel raziskovati, zakaj nikoli ni prejel bronaste zvezde, za katero so ga priporočili, se je pojavila celotna zgodba.

'Vedno sem se skušal izogniti nenasitnemu apetitu medijev in bi najraje tako nadaljeval,' je zapisal vojski ob vprašanju o medalji.

Njegov sin je povedal, da je vedel, da je bila medalja priporočena za ujet Tojo, vendar ni vedel podrobnosti.

Leta 2010, potem ko so bile odpravljene nekatere birokratske ovire, je starejši Wilpers končno prejel medaljo bronaste zvezde in se moral soočiti z nekaj priznanja.

Medaljo so podelili v nabito polni dvorani v poslovni stavbi Ministrstva za obrambo.

In lokalni časopis je o njem napisal zgodbo.

Preberi več:

Enola Gay iz Hirošime je nosila 12 mož, upanje in najsmrtonosnejše orožje na svetu

ZDA so prikrile človeško trpljenje Hirošime. Nato je John Hersey odšel na Japonsko.

Bil je ameriški otrok v Hirošimi na dan, ko je padla atomska bomba